Ko sem sedla za majhno mizo v kleti enega manj prijetnih londonskih nočnih klubov, sem bila vznemirjena in radovedna. A ko se je vse skupaj ogrelo in so upanja polni v triminutnih razmakih sedali za mojo mizo, mi je kmalu postalo jasno, da ima teorija o izbiri partnerja veliko napak ali pa moj preskus ni ustrezen način za njeno potrjevanje. »V resničnem svetu bi ljudje morali vreči oko na osebo, pri kateri imajo realne možnosti, da jo osvojijo, čeprav seveda hočejo svoje dvorjenje usmeriti k človeku, ki ima čim več že omenjenih atributov,« pravi Todd z berlinskega instituta Plancka za razvoj človeka.