Po ukrajinski epizodi utegnejo srednjeevropske države ugotoviti, da bodo lažje vplivale na dve zunanjepolitični temi EU, ki sta pomembni zanje: na možnost prihodnjega članstva Ukrajine, Moldavije in celo Belorusije (če se bo tej nekako uspelo znebiti svojega diktatorja Lukašenka) in na politiko EU do Rusije, ki bi morala biti po njihovem mnenju skrajno previdna.
Prebivalci srednjeevropskih držav so zdaj okusili sladkosti EU in zato je najbrž veliko manj možnosti, da bi se utegnili upreti proti osnutku skupne ustave. Prejšnje skrbi, da je EU premaknila vratnice, še preden so bili prišli na igrišče, se razblinjajo.