Kaj jih je zmotilo? Pri LDS denimo eden izmed stroškov po datumu nastanka ni sodil v obdobje volilne kampanje, med stroški sta bila dva stornirana računa, nenavadno pa se zdi, da so revizorji menili tudi, da 144.000 SIT težkega stroška za urejanje otroškega igrišča ni mogoče šteti med stroške volilne kampanje, čeprav je LDS igrišče uredila pred volitvami. Zakon o volilni kampanji namreč pojem volilnih stroškov interpretira tako, da mednje šteje zgolj oglase v medijih, plakatiranje, predvolilne shode, pa še tu pridejo v poštev le tisti, ki si jih stranke privoščijo 30 dni pred volitvami.