Ob koncu vojne, 8. maja 1945, družina Rodetovih vse svoje imetje naloži na voz, vanj vpreže konja in z domobransko vojsko zbeži čez Ljubelj v Avstrijo. Upanje, da se bodo s pomočjo zavezniške armade že čez nekaj tednov vrnili, se izkaže za varljivo in desetletni naslednja leta preživi kot v avstrijskih begunskih taboriščih Vetrinj, Judenburg, Lienz in Špital. Po treh letih begunskega življenja se Rodetovi leta 1948 odselijo v Argentino, v Buenos Aires, kjer konča gimnazijo in dveletni študij filozofije.