Pozna pa ustroj EU, saj ima izkušnje z izdelavo in koordinacijo treh v prihodnost usmerjenih projektov: strategije gospodarskega razvoja, ekonomskih odnosov s tujino in vključevanja v EU.
Od junija do decembra 2000 opravlja funkcijo v. d. direktorja vladne službe za evropske zadeve, nato poldrugo leto funkcijo ministrskega svetnika za ekonomske odnose v Drnovškovem kabinetu. Januarja 2002, ko odide na čelo Istrabenza, ga parlament potrdi za ministra brez listnice za evropske zadeve.