Sprva molče gleda v tla, nato pa pred pričakujočimi in začudenimi obrazi navzočih vendarle prizna, da je pesem o kurirčku pozabil ‐ in hitro pristavi, da lahko odrecitira kakšno drugo, takšno, ki jo zna. Občinstvo ga nagradi z aplavzom, ki ‐ glej ga, zlomka! ‐ čudežno prežene tremo, tako da vendarle odrecitira napovedano pesem o kurirčku.
Po osemletki se jeseni 1978 vpiše na novogoriško gimnazijo.