Leta 2001 je edini kandidat za rektorja ljubljanske univerze in je ponovno izvoljen, iz rok predsednika pa prejme najvišje državno odlikovanje ‐ zlati častni znak svobode. Februarja 2002 ga Stranka mladih Slovenije povabi h kandidaturi za predsednika republike, a jo zavrne, saj se mu delo predsednika zdi »neskončno dolgočasno« in bi ga opravljal le, če bi domov lahko odhajal ob dveh popoldne. Namesto tega se da izvoliti v državni svet, javnost pa razburja z zavzemanjem za uvedbo šolnine za dodiplomski študij.