Leta 1982 v študiji Agrarni maksimum prikaže nesmiselnost ustavnega omejevanja zemljiške posesti, katere ekonomska posledica je dražja pridelava in z njo dražji kmetijski pridelki.
Leta 1984 objavi članek Gospodarski sistem in administriranje, v katerem ugotavlja, zakaj gospodarski sistem, zasnovan na samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, ki naj bi iz gospodarstva izrinilo konfliktnost interesov, ne more delovati. O članku razpravlja centralni komite in podpredsedniku vlade za gospodarstvo naloži, naj pokliče na zagovor.