Od leta 1997 je v službi odgovoren za Poročilo o človekovem razvoju. V njem dokaže tezo, da se Slovenija razmeroma hitro razvija, hkrati pa so v mladi državi vedno pogostejši negativni stranski učinki hitrega razvoja: revščina, demografska ogroženost in okoljske težave. Čeprav ni doktor, postane eden izmed najbolj znanih sociologov.