Leta 1965 objavi pesmi v študentski Tribuni, zaradi pesniške dejavnosti pa v srednji šoli prvič sreča svojega slavnega očeta.
Kljub dolgolasemu videzu, ki je seveda oblika političnega izzivanja, vodstvo gimnazije njegovo drugačnost sprejema; dokler pouk še zanima, nima večjih težav. Zaplete pa se pri stavah, ki jih sklene s svojimi prijatelji.