V času ministrovanja omeji stike uslužbencev ministrstva z javnostjo in novinarji, vrata svoje pisarne, ki so jih njegovi predhodniki ob odhodu iz službe puščali nezaklenjena, pa opremi s posebej varno ključavnico. Ko je spomladi 1995 treba imenovati guvernerja NBS, kot možno alternativo »neodstavljivemu« dr. Francetu znova omenjajo, ki pa je, kot vsako pomlad, do vratu prezaposlen s krpanjem proračuna za tekoče leto. Tudi na volitvah jeseni 1996 ne kandidira, predsednik vlade pa ga ponovno predlaga za finančnega ministra.