Za najpomembnejši »duhovni razsežnosti« postkomunizma opredeli »pojasnjevanje družbenih in političnih dogodkov s pomočjo teorije zarote« ter »vladavino dosjejev«.
Januarja 1994 premier sproži zamenjavo ministra za okolje in na njegovo mesto predlaga. Izjavi, da ni ekolog, kljub temu pa v politično razgretem ozračju na zaslišanju nepričakovano dobi soglasno podporo parlamentarnega odbora.