Doseženi glasovi ne zadostujejo za poslansko mesto v državnem zboru, ga pa januarja 1993 vnovič izvolijo za šolskega ministra. Še prej obišče mariborske gimnazijce in preroško napove: »Po času, ki je bil namenjen vojski in policiji, prihaja čas za šolstvo in kulturo.« Pol leta zatem mora miriti stavkajoče učitelje.