Tudi v preostanku velike koalicije mu škripa, saj se ob koncu leta 1994 spre s Peterletom. Po zamenjavi na čelu parlamenta odstopi s položaja zunanjega ministra, kljub temu pa mu ponudi, naj pogajanja z Italijo pripelje do konca. To se s signiranjem oglejskega dokumenta tudi zgodi, vendar s Peterletovim pogajalskim izkupičkom nikakor ni zadovoljen.