Tako je bilo na sprejemu vsako leto zaslediti približno med 700 in 900 gostov. Sprejem je bil sicer vsakič drugje, vedno pa se je naselil v objektih, ki so del kulturne dediščine (Stara elektrarna, Unionska dvorana, Športna dvorana Tabor) ali pa so vsaj arhitekturno zanimivi (Gospodarsko razstavišče); zanimivo pa se zdi tudi, da sta lokaciji, kot sta Stara elektrarna in Železničarski muzej, pritegnila pozornost drugih prirediteljev šele potem, ko je v njiju sprejem priredilo kulturno ministrstvo.
Kaj pa o odpovedanem sprejemu menijo slovenski kulturniki?