Tudi sicer je veljal za enega boljših novoletnih žurov, ki se ga splača udeležiti ne le zaradi zastonjske pijače in glasbe, temveč predvsem zaradi družbe. Tako je bilo na sprejemu vsako leto zaslediti približno med 700 in 900 gostov. Sprejem je bil sicer vsakič drugje, vedno pa se je naselil v objektih, ki so del kulturne dediščine (Stara elektrarna, Unionska dvorana, Športna dvorana Tabor) ali pa so vsaj arhitekturno zanimivi (Gospodarsko razstavišče); zanimivo pa se zdi tudi, da sta lokaciji, kot sta Stara elektrarna in Železničarski muzej, pritegnila pozornost drugih prirediteljev šele potem, ko je v njiju sprejem priredilo kulturno ministrstvo.