Tako so julija poslanci, čeprav slovenski jezik že varuje ustava, sprejeli zakon o javni rabi slovenščine. Zakon je že pred sprejetjem povzročal burne razprave, recimo zaradi določil, ki se nanašajo na visokošolske dejavnosti, internetne strani, poimenovanje podjetij, podnaslavljanje filmov in oper in podobno, saj je bil predlog napisan precej neživljenjsko. Ob sprejetju so zakon malček polikali, tako da vsem že registriranim podjetjem ni bilo treba na vrat na nos spreminjati imen, in kaj kmalu smo postali jezikovno osveščeni.