Zakaj čeprav imam mesečno vstopnico za vse Gaumontove dvorane v mestu, še vedno rad zahajam v male et essai dvorane? Eno je priti v preddverje, napolnjeno s kokicami in z napitki, tam čakati na projekcijo, potem pa si v brezosebni velikanski dvorani ogledati film. Čisto nekaj drugega je čakati v preddverjih, ki izžarevajo filmsko zgodovino, posedati v majhnih barčkih, obkrožen s filmskimi revijami, potem pa si ogledati projekcijo v majhnih dvoranah, ki so večinoma ohranile tudi arhitekturne prvine z začetka stoletja.