Torej je bila megalomanskost že od samega začetka prisotna tudi pri projekciji filmov. Med letoma 1918 in 1930 se je pojavila tendenca prostorov, kjer bi podobno kot v teatru dosegli ločitev po socialnem in družbenem statusu. S tem so kinematografi poskušali v dvorane zvabiti buržoazne sloje, ki so do tedaj film prezirali kot manjvredno umetnost oziroma kot neumetnost.