To se je zgodilo leta 1999. Avstralec Moloney pravi, da je za katastrofo kriv sam, ker ni dovolj spal. Solo jadralci se morajo dneve, včasih tudi tedne bojevati s pomanjkanjem spanja in se prilagodijo neobičajnemu vzorcu dnevnega ritma, saj si morajo odpočiti med 20-minutnim dremežem do naslednje redne ocene plovnih razmer ‐ ali je kje v bližini ledena gora in podobno. V tisti regati pa je Moloney moral zdržati tako rekoč brez spanja, saj je skušal nadoknaditi časovno zamudo.