To je grozna tragedija, ki sta jo povzročila samopašnost in hkrati strah pred morebitnimi kasnejšimi sovražniki komunističnega vodstva. Na skupen spomenik bi dal zgovorno besedilo, nekako takšno: »Ta spomenik slovenski narod postavlja vsem žrtvam druge svetovne vojske, tako tistim, ki so padli v junaškem boju proti zasedbenim silam, kakor tistim, ki so bili ob življenje zaradi nazorskih in političnih razlik, po koncu vojske pa žrtve obračunavanj revolucionarnih voditeljev.« V Italiji ni prihajal v poštev nazor, ampak samo politika, pripadnost fašizmu; seveda pa je šlo tudi tam marsikdaj za osebna obračunavanja.