Država je z zdajšnjim že pred osemindvajsetimi leti omejevala in nadzirala delovanje verskih skupnosti. Mestoma dopolnjeni in spremenjeni, a v osnovnih potezah isti zakon je verskim skupnostim nato omogočil spodoben prehod v novo družbeno ureditev. Tudi danes, po dobrem desetletju demokracije, isti zakon še naprej prebiramo v duhu časa, saj kaže, da prav v ničemer ne omejuje vse bolj specifičnih razlag ustavnega določila o enakopravnosti verskih skupnosti in ločitvi le-teh od države.