Balada o koščku kruha je tako morda njegova najbolj značilna pesem: »Dokler na svetu vsakdo sam / ne sme odrezati svoj krajec kruha, / od krvi zemlja ne bo nikoli suha.« In menda se je tako socialno službo šel tudi doma. Žena v knjigi poroča, da so k njim prihajali številni ljudje, siromaki in brezdomci.