V besedilih ga zanimajo predvsem socialne teme. Kot piše o njem njegova žena v knjigi Moje življenje z Ježkom, je bil po prepričanju komunist: »Verjel je v socializem, njegova edina zveličavna resnica je bila, da imajo vsi ljudje pravico do poštenega kruha, do spodobnega življenja.« Balada o koščku kruha je tako morda njegova najbolj značilna pesem: »Dokler na svetu vsakdo sam / ne sme odrezati svoj krajec kruha, / od krvi zemlja ne bo nikoli suha.«