Nasploh so popevke, tiste, ki se niso kvalificirale v žanr šansonov, črna luknja Ježkovega ustvarjanja. Podobno kot pri se zdi, da je bil prevelika osebnost, da bi koval tako banalne stihe, kot so recimo tisti iz Mojih orglic, ki jih je leta 1978 prepeval . se je za besedila klasičnih popevk odločal bolj poredko, saj mu verjetno ni bilo treba skrbeti za preživetje tako kot. Je pa že pred začetkom festivala Slovenska popevka napisal nekaj uspešnic, za katere je glasbo zložil.