Natančneje, nastopal je v slovenskem filmu v času romantičnega vrhunca naše kinematografije. V je bil torej dobrodušni in prestrašeni zdravilec Kosobrin, v Svetu na Kajžarju leta 1952 je bil trobentač, v filmih leta 1953 in Ne čakaj na maj leta 1957 pa slikar. V tragediji Dobri stari pianino nastopa kot pianist, ki odide v partizane.