Začel je kupovati najprej po sto gramov, preprodal prijateljem in tako zaslužil ter imel dovolj, da je kadil tudi sam. Količine so se začele hitro večati in danes se pri njem zbira klientela, ki si kot v nizozemskem coffee shopu najprej izbere iz pestre ponudbe, potem pa se na kavču ob džojntu pogovori z drugimi kadilci, ki so tudi sami prišli na delovni obisk. Ker si ni mogel privoščiti, da bi mu stranke od jutra do večera zvonile pri vratih, je uvedel minimalni nakup v vrednosti petih tisočakov.