Po zaključnih pesmih in zahvalah je kdorkoli, ki je bil kdorkoli, migriral na masovni after na sedež Družine. Pri prijetnem dekletu s tiskovnega urada sem se rezignirano pozanimal, ali bi se dalo stopiti zraven, in bil nemalo toplo presenečen, ko je odvrnila, da načeloma sicer ne, če pa si zelo želim, bi se pa gotovo dalo kaj urediti. Na kratkem izletu skozi deževno središče mesta sem tipajoče razmišljal, da nas vse skupaj morda res čaka povsem novo poglavje v odnosih med cerkvijo in mediji, a je bila bojazen preuranjena, saj so naju s sprejema brez vsake žameti tudi vrgli.