Zato je moral spremeniti nekaj osnovnih idej reforme, proračunske koristi reforme so bile nižje, politični stroški pa so bili za še sprejemljivi.
Naslednji strateški projekt, pri katerem je sodeloval kot član Drnovškove vlade, je bila privatizacija dveh državnih bank. Tudi pri zgodbi o privatizaciji bank se je ponovila zgodba, ki se je zgodila že pri pokojninski reformi.