Pod Ropovim poveljstvom je namreč LDS izgubila državnozborske volitve, izgubila zaupanje volivcev in posledično izgubila tudi del podpore, ki jo je imela med člani. Logični ali »edini demokratični korak« bi bil Ropov odstop, če ne zaradi subjektivne, pa vsaj zaradi objektivne odgovornosti predsednika in njegove ekipe. Dodati je treba, da v Sloveniji ni navada, da bi predsedniki na volitvah poraženih strank množično in nepremišljeno odstopali.