Pravzaprav se je začelo že malo prej, konsolidacijski kongres je zbudila prijazna babica, članica, ki ima že nekaj več kot sto let. Zaslužila si je aplavz, prislužila si je šopek, ki ji ga je padli premier nerodno stisnil v roke. A babica je bila le uvertura za razbijanje anemične tesnobe, ki je sprva lebdela nad zaspano množico kakšnih 400 kandidatov.