Dejstvo namreč je, da je šel pošteno v nos avtoprevoznikom in, katerim je s sodobno usmeritvijo železnic, ki so jo poimenovali Nova smer, odžiral dobiček. Prav tako je znano, da nikoli ni bil preveč naklonjen tako imenovanemu drugemu tiru, za katerega si na vse kriplje prizadeva. Rajši je sklenil donosen posel z nemškim Stinnesom, s katerim je skušal prek Turčije priti do deleža v železniškem tovornem prometu s Kitajsko in tako skrajšati pot tovora s 35 dni, kolikor potrebuje ladja, na 20 dni, kolikor potrebuje tovorni vlak.