Pravi, da pred približno četrt stoletja v islam ni prestopil, ampak ga je sprejel. Kot pravi, je bil v sporu z okoljem, v islam sta ga potegnila tudi umetnost in iskanje odgovora na vprašanje, kaj je optimalna življenjska kakovost in kdaj se življenje splača. Pri zahodnjaškem slogu ga je motila komponenta paranoje, ki naj bi ji bili podrejeni, saj venomer hrepenimo po stvareh in upoštevanju časovnih rokov, zaradi katerih smo ob neuspehih nesrečni.