Ta dunajski Razparač je bil zelo popularen tudi pri nas, o njem je v slovenščini napisan celo roman, v Giontinijevi knjigarni na Mestnem trgu so imeli razstavljene slike umorjenih žensk, teh naivnih služkinj. Tako oblast kot cerkev sta to branje priporočala kot vzgojno za mladino. Neki dunajski založnik je hotel zaslužiti s Hugonom, ki je bil tudi pesnik - v knjigi sem objavil nekaj njegovih pesmi -, in je hotel posthumno izdati zbirko pesmi, ki pa jo je cenzura takoj zaplenila.