Spolnost, v kateri se izraža človekova pripadnost k telesnemu in biološkemu, postane osebnostna in resnično človeška, kadar je zajeta v odnos osebe do osebe v medsebojni celotni in časovno neomejeni podaritvi moža in žene. Tako torej, aseksualnost v tem kontekstu nima nič opraviti s čistostjo, kajti čistost po cerkveni doktrini vključuje vajo v osebnem obvladovanju, ljubezen pa ostaja temeljna in naravna poklicanost vsakega človeka.