Slišati je očitke, da zaradi dobrodušnosti ni najspretnejši pogajalec. V bran ga vzame nekdanji kaplan dr., ko izjavi, da dober pogajalec ni tisti, ki je zvit, prekanjen, nepopustljiv in podobno, temveč tisti, ki ima vizijo, se zna zanjo boriti z argumenti in se pri tem nasloniti tudi na sodelavce.
»Poleg tega pa v tistih časih uspeh našega dela v krovni komisiji ni bil odvisen od naših pogajalskih spretnosti, temveč od politične volje; ta je dozorela šele pozneje,« bo dejal.