Status političnega outsiderja pa je ‐ paradoksalno ‐ krepil njihovo specifično politično težo. Po eni strani si je lahko finančni minister zaradi bolj avtonomnega statusa privoščil več. Po drugi strani ravnanja finančnega ministra, ki je krotil apetite ministrskih kolegov, ni bilo mogoče brati skozi očala medstrankarskega konflikta.