nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2004, poved v sobesedilu:

Jaz pa sem se poglabljal v tisto meni tako ljubo pesem o dveh, ki počasi vlečeta voz, izgineta za porasel parobek, pa se spet pojavita povsem enaka in z istimi gibi na drugi strani, patetično razlagal o mogočnem mističnem občutju brezčasja, ki veje iz te mojstrovine, pa se tudi sam ob vsakem goltljaju vse bolj pogrezal vanj, dokler se končno nisem v njem razblinil.

V letih, ki so sledila, sva ga predvsem z, z pa bolj poredko, še mnogo in dobro biksala. Lahko bi pravil, kako me je vojaška policija na čelu z mojim bivšim tastom, visokim oficirjem JNA, neko noč, potem ko sem dezertiral iz omenjene ustanove, lovila po njegovem stanovanju, a sem se ji prav z Matjaževo pomočjo neizmerno prebrisano izmaknil, ali pa o tem, kako sva nekega lepega sončnega dne na zelenih bregovih naletela na slona in bila prepričana, da sva žrtvi deliriuma tremensa, ali pa o tistih pustolovskih križarjenjih z njegovo jahto po priobalnem pasu, ki so se ponavadi končevali s padci nekega člana posadke (no, pa tu se res ne mislim hvaliti) v najbolj mastno pristaniško pacarijo, med tiste napihnjene crknjene podgane in rabljene damske vložke, vendar bom kar tu končal.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA