A še preden se je dodobra odhrknil, je tam zgoraj v sivini oblakov nekaj zamigalo, megle so se razklale in nas, tožne pogrebce, je nenadoma obsijalo sonce, sicer kilavo, a vendar sonce. Govornik je s farško prekanjenostjo reagiral bliskovito. O, brat, je dal krila svojemu testenemu duhovniškemu glasu,, kakor te sonce še zadnjič pozdravlja in se poslavlja od tebe, tako se od tebe poslavljamo tudi mi ...