Takratni šef Stranke, tovariš, se je namreč temu tedanji politiki malce neprijetnemu in mučnemu dogodku zaradi nekakšne »zadržanosti« elegantno izognil in na oder pognal dotlej še prav nič karizmatičnega in še vedno tovariša. Ja, je povzel, tale je bil res dober pesnik, ter nato še v nekako petih podobnih sintetičnih stavkih v celoti orisal njegov literarni pomen. Ampak, je nadaljeval, in tu se je pričelo tisto pravo, ampak v politiki pa tovariš ni bil vedno najbolj srečne roke ...