Kaj je bila ta skrivnostna popotna stvarca, nisem nikoli izvedel, pa tudi vrtal v to nisem, čeprav včasih še vedno zakrotoviči radovednost in si v mislih predstavljam vse mogoče. Potem smo se pričeli razvrščati v dolgo kačo, ki je trudno lezla med grobovi, pogosto zastajala, tam na čelu pa sta se pred vso to žalobnostjo počasi gugala križ in zastava, pri nas takrat sploh prvič družno. Pa pesek je škripal pod nogami, hlačnice okrog čevljev so postajale mokre in težke, ljudje smo globoko in tožno sopli, oh, ja, ja, ter se globoko v sebi pritoževali, da vse skupaj traja tako turobno dolgo.