No, pa smo vseeno kot nekakšen uvodnik naslednje številke objavili posvečeno dolgo pesem hvalnico. Potem smo vsi po vrsti kot neki navadni biki odleteli iz tega uredništva in še dobro se spomnim, kako sladostrastno si je pri tem prekanjeno roke filozof Slavoj, takratni absolutni gospodar nam zoprniškega dela Problemov, revije Razprave, katere uredništvo nas je zaradi delitve denarcev in prostora že dolgo sovražno preziralo, češ, he, he, kako so bebavi ti »poeti«, saj jih sploh ni treba zjebati, ko pa kar sami kot šizofrene hruške padajo v jame za slone.