Razumemo, razumemo, o, kako dobro razumemo, so hlipale. In ob tem sem se seveda nemalo žrl, češ, s čim pa naj se jaz baham ob takšnemu tipu, ko pa sem bil dotlej le enkrat samkrat v takem pravem gledališču, pa še tisto z gimnazijo (no, pa še enkrat smo obiskali Opero), zaradi česar se ne spomnim drugega kot to, kako dobro smo frcali v ušesa tiste, ki so sedeli vrsto pred nami.
, Matjaževega mlajšega brata, tistega ta rdečega, pa sem si prvič "zažigosal" v zavest zaradi prav tako nenavadnega, a popolnoma drugačnega dejanja.