Gledališče naravnost obožujem, se je pridušal. Že samo tisti tipični postani vonj po težkih prašnih zavesah, pasti za biksanje lesenih podov, izbranih cigaretah obiskovalcev, izpuhih iz gledališke menze in opojnih parfumih, ki vejejo iz večernih toalet svetovljanskih dam, se je razvnemal, me tako grozno razvname že v trenutku, ko komaj prestopim prag Talijinega hrama, da mi kurc kar sam od sebe takoj stopi. One babe pa so bile kar paf nad tako strastno zatreskanostjo v odrske deske.