Če se avtor v tem času ne usede dovolj na debelo v vse učbenike in če se njegovo ime ne sprehaja neprenehoma po ustnicah vseh tistih, ki sicer sploh niso nikdar prebrali niti ene vrstice izpod njegovega peresa, se njegov spomin in z njim ugled, vsej kakovosti navkljub, polagoma raztopi ter postane zgolj le še zaprašeno arhivsko gradivo. Pri tem pravzaprav niti ni pomembno, kakšno slavo in ugled so ti mojstri užili za življenja. (Za to sta pri nas dober primer Koseski ali.)