Obiskovalcev ni ravno veliko in spodaj ob mostu, zrušenem v Neretvo, se zbirajo dekleta in fantje, ki o železnem mostu in bitki niso nikoli poslušali pri šolskih urah. Do brega Neretve, od koder se most najbolje vidi, se je komaj mogoče prebiti po zaraščeni in napol zasuti stezi, spodaj ob bregu se nabirajo smeti in pred soncem skriti otroci si z zanimanjem ogledujejo prišleke. Vsakomur postane jasno, da se ni znašel v središču množičnega turizma.