Zanimivo je, da se v naslovu upornik Sarkozy pojavi pred kraljem Chiracom. Sicer pa se njuni vlogi v resnici pogosto zamenjujeta: sedaj je kralj Sarkozy (v medijih, komunikaciji, gibanjih), sedaj je kralj Chirac (njegov status predsednika, zmožnost, da uniči svoje politične nasprotnike).
Podobna rivalstva so seveda obstajala tudi v preteklosti: Giscard d'Estaing, predsednik med letoma 1974 in 1981, ni Chiracu nikoli odpustil pomanjkanja podpore v boju proti Mitterrandu na predsedniških volitvah leta 1981, na katerih je bil d'Estaing poražen.