In zanjo zahtevali 200 milijonov tolarjev, kar pomeni polovico letnega občinskega proračuna.
In medtem ko denacionalizacijski postopek miruje, graščina vse bolj propada, stanovalci pa poskušajo za osnovne življenjske razmere poskrbeti tako, da denar, namenjen najemnini, vlagajo neposredno v objekt. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z graščino, ko jo bodo končno blagovolili sprejeti, in odgovarjata zamegljeno.