Pa ne le zato, ker je zelo malo verjetno, da bo izraelski premier Šaron osvobodil Bargutija (razen morda v okviru zamenjave ujetnikov s Hezbolahom, libanonskim gverilskim gibanjem), temveč tudi, ker si ta vsaj za zdaj očitno prizadeva, da bi vnovič stopil na taktično pot, ki jo je lani zastavil z Abasovo kratkotrajno vlado.
Ta dogovor bolj spominja na trgovinsko izmenjavo. Barguti bo podprl Abasa kot predsednika in njegovo politiko, v zamenjavo pa mora Abas pripraviti nove splošne volitve in dati absolutno prednost prizadevanjem, da bi osvobodili približno 7.000 palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih.