»Moja hčerka je bila pred FGM-jem tako vesela, polna energije, vključevala se je v številne dejavnosti, po posegu pa je postala tiha, žalostna, drži se sama zase, ne druži se več z menoj in sama čutim, da sem jo ubila. Zato svoje mlajše hčerke ne bom obrezala,« je le še ena izmed podobnih pripovedi mater, ki jih je bilo mogoče slišati na sestanku žensk iz vasi Ašmant v Zgornjem Egiptu, ki ga je pripravila Joanna Sophi Salib. Spomin na obrezovanje ženske potlačijo globoko vase, na prvih srečanjih z ženskami iz okoliških vasi so aktivisti spoznali, da o FGM-ju govorijo, kot da se je to zgodilo nekomu drugemu in ne njim samim.